Pravice iz invalidnosti

Kako uveljavljati oprostitev plačila letnega povračila za uporabo cest?

Oprostitev plačila letnega povračila za uporabo cest se lahko uveljavi za osebne avtomobile z motorjem delovne prostornine bencinskega motorja do vključno 1800 kubičnih centimetrov in dizelskega motorja do vključno 1900 kubičnih centimetrov, osebne avtomobile z avtomatskim menjalnikom z delovno prostornino bencinskega motorja do vključno 2000 kubičnih centimetrov in dizelskega motorja do vključno 2200 kubičnih centimetrov ter za kombinirana vozila, prirejena za prevoz invalidov na invalidskih vozičkih.

Oprostitev lahko uveljavljajo:
– osebe, pri katerih je ugotovljena najmanj 80% telesna okvara ter osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ugotovljena najmanj 60% telesna okvara,
– osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih,
– osebe z zmerno, težjo ali težko telesno ali duševno prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po predpisih o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb in
– otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.

Oprostitev plačila letnega povračila za uporabo cest upravičenci uveljavljajo na podlagi originalne odločbe, izdane na podlagi mnenja izvedenskega organa ZPIZ-a, na podlagi originalne odločbe o priznanem statusu invalida v skladu s predpisi o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb, otroci in mladostniki pa na podlagi originalne odločbe pristojnega centra za socialno delo. Pravica do znižanja letnega povračila za uporabo cest se uveljavlja pri Direkciji RS za ceste pred postopkom izdaje prometnega dovoljenja oziroma podaljšanja prometnega dovoljenja za motorno vozilo.

Ali imamo invalidi brezplačen dostop do interneta?

ARNES nudi možnost brezplačnega dostopa v svoje omrežje med drugimi tudi za invalide. Invalidi za dostop v omrežje ARNES svojo invalidnost dokazujejo s katerimkoli dokumentom iz katerega je to razvidno.Vsak uporabnik dobi poleg uporabniškega imena in gesla, ki ju potrebuje za identifikacijo, na ARNES-ovem strežniku prostor za postavitev spletne strani in registriran elektronski (e-mail) naslov. Dodatne informacije v zvezi s tem najdete na naslovu http://www.arnes.si/dostop/ .

Kje dobim invalidski znak za parkiranje?

Invalidi z 80% in več odstotno okvaro organizma, zaradi katere jim je oteženo gibanje, na upravni enoti, kjer ima upravičenec stalno ali začasno prebivališče ali sedež, zaprosijo za izdajo invalidskega znaka za parkiranje. Upravičenci to storijo na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma odločbe ali sklepa drugega pristojnega organa, ki odloča o stopnji in vrsti invalidnosti.

Ali imam pri nakupu avtomobila kakšne olajšave?

Od motornih vozil, ki se dajo prvič v promet (prodajo) oziroma se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije, se mora plačati davek na motorna vozila. Višina davka na motorna vozila je odvisna od prodajne vrednosti vozila in znaša od 1% do 13%. Zakon določa oprostitev plačila tega davka od vozil, ki so nabavljena za prevoz invalidov, in sicer:
– od enega novega osebnega avtomobila z delovno prostornino bencinskega motorja do 1,8 l in dieselskega motorja do 1,9 l oziroma z delovno prostornino bencinskega motorja do 2 l in dieselskega motorja do 2,2 l za novi osebni avtomobil z avtomatskim upravljanjem ter
– od kombi vozila, posebej prirejenega za prevoz invalidov na invalidskem vozičku,
ki ga največ enkrat v 5 letih kupijo invalidske organizacije in osebe, ki imajo vozniško dovoljenje ali jim je potrebna pomoč drugih oseb, ki imajo vozniško dovoljenje. Osebe, ki jim je oprostitev namenjena so:
– osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice nastala najmanj 80% telesne okvara. (Oprostitev se uveljavlja na podlagi odločbe o telesni okvari, ki jo izda Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije);
– osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih;
– osebe z zmerno, težjo ali težko telesno ali duševno prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb (Oprostitev se uveljavlja na podlagi odločbe o priznanem statusu invalida oziroma odločbe, izdane na podlagi izvedenskega mnenja o razvrščanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Te odločbe izdaja Center za socialno delo);
– otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jih zdravstveni zavodi spremljajo kot rizične v razvoju. (Oprostitev se uveljavlja na podlagi potrdila zdravstvenega doma oziroma drugega zavoda, ki opravlja specialistično pediatrično dejavnost).
Oprostitev se uveljavlja z vlogo za povračilo davka, ki je bil plačan ob nakupu vozila. Vlogo se posreduje pristojnemu davčnemu organu (davčni urad na območju stalnega prebivališča upravičenca). Vlogi se priloži račun za vozilo in ustrezno dokazilo o invalidnosti (glej zgornji odstavek). Pozor: Na računu mora biti obračunan znesek davka na motorna vozila, sicer je težko razvidno, da gre za prvo prodajo vozila! Pristojni davčni organ je dolžan vrniti plačani davek iz tega zakona v 15 dneh po prejemu zahtevka.

V prometno dovoljenje tako kupljenega oziroma uvoženega avtomobila se vpiše, da je upravičenec uveljavljal povračilo davka. Če invalidska organizacija, invalid oziroma njegovi starši ali skrbniki prodajo osebni avtomobil ali ga brezplačno ali kako drugače odtujijo pred potekom petletnega roka od dneva nakupa, morajo plačati davek. Izjemoma se lahko avtomobil proda prej kot v petih letih, če je bil poškodovan v prometni nesreči za več kot 70% tržne vrednosti avtomobila na dan nesreče. Če invalid umre pred potekom petletnega roka od dneva nakupa oziroma uvoza avtomobila, smejo zakoniti dediči prodati osebni avtomobil, ki so ga podedovali, ne da bi plačali davek.
Če upravičenec (invalid) sam ni voznik, lahko v njegovem imenu avtomobil vozijo starši oziroma skrbnik ali osebe, ki imajo pisno pooblastilo upravičenca, njegovih staršev oziroma skrbnika. Če ima voznik pooblastilo, stalna navzočnost invalida v motornem vozilu ni obvezna.

Kaj pa oprostitve plačila carinskih dajatev?

Od uveljavitve zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti je razveljavljen carinski zakonik in vsi drugi predpisi, ki so bili izdani na njegovi podlagi. Torej so razveljavljene tudi vse določbe o carinskih oprostitvah, ki so bile z njimi določene. Več o novi carinski ureditvi pa v prihodnje.

Kako je z odmero dohodnine?

Dohodnina je davek, ki se zavezancu odmeri enkrat letno na podlagi njegovih osebnih prejemkov, dohodkov iz kmetijstva, dohodkov iz dejavnosti, dohodkov iz kapitala, premoženja in premoženjskih pravic. Pri odmeri dohodnine so predvidene sledeče olajšave:
– Invalidom s 100% telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, se osnova za dohodnino zmanjša za letno povprečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja. Olajšava se uveljavlja na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov;
– Starši lahko za otroka z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju uveljavljajo olajšavo v višini 50 % letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji;
– Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna posebna olajšava, ki znaša 10% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Slovenije;
– Med izdatki, ki se upoštevajo pri 3% zmanjšanju dohodninske osnove, zakon navaja tudi sredstva, porabljena za odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v objektih (hiši ali stanovanju) ter znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov
Zakon izrecno določa tudi osebne dohodke zavezanca, od katerih se davek ne plačuje. To so dohodki:
– iz naslova nadomestila za invalidnost, ki ga prejemajo osebe po predpisih o družbenem varstvu
duševno in telesno prizadetih oseb, ter od dodatka za telesno okvaro po predpisih o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju,
– iz naslova plačil za delo med rehabilitacijo,
– od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu
– po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojn,
– za občasno ali začasno nego ali pomoč invalidom, ki jih fizičnim osebam izplačujejo invalidske
organizacije (Ti prejemki v novem zakonu o dohodnini, ki se začne uporabljati 1.1.2005 niso več
izvzeti iz obdavčitve!!).

Ali imam kakšne olajšave pri obračunu davka na dodano vrednost?

Zakon o davku na dodano vrednost ne določa posebnih oprostitev, ki bi bile vezane na status posameznika, predvideva pa olajšave za določene kategorije blaga oziroma storitev. Tako je določeno, da se davek na dodano vrednost ne obračunava od:
– socialno-varstvenih storitev in prometa blaga, neposredno povezanega s socialno-varstvenimi storitvami, če se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo socialno-varstvene dejavnosti, ter
– promet storitev in blaga, ki je neposredno povezan s temi storitvami in ga opravljajo politične, sindikalne, človekoljubne, dobrodelne, invalidske in podobne organizacije in ustanove svojim članom kot povračilo za članarino ter v skladu s predpisi, ki urejajo področje teh organizacij, in v skladu s pravili teh organizacij, če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k zmanjševanju konkurence.
– pri sprostitvi uvoženega blaga v prost promet za predmete, ki so posebej izdelani za izobraževanje, zaposlovanje oziroma podporo slepim in gluhim oziroma drugim fizično ali duševno prizadetim osebam, če so bili ti predmeti pridobljeni brezplačno ter so jih uvozile ustanove oziroma organizacije, katerih dejavnost je izobraževanje oziroma pomoč tem osebam, in če pri donatorjih ni izražen komercialni namen.
ZDDV govori o omenjenih znižanih stopnjah oziroma oprostitvah plačila DDV v 25., 26. in 29. členu.

Znižana (8,5% stopnja) pa je določena za:
– medicinske oziroma ortopedske priprave in rehabilitacijski oziroma tehnični pripomočki, ki invalidu nadomeščajo ali podpirajo njegovo vsakodnevno delovanje in so namenjeni izključno osebni rabi, vključno s popravili teh priprav in pripomočkov ter gradnja, obnova in vzdrževanje stanovanjskih prostorov, stanovanj oziroma stanovanjskih hiš ter posebnih objektov za bivanje in življenje invalidov.

Ali sem pri urejanju upravnih zadev oproščen plačila takse?

Zakon o upravnih taksah določa, da so plačevanja taks oproščeni naslednji upravičenci:
– invalidi, za katere je določeno v zdravstvenem spričevalu, da smejo voziti le prirejeno vozilo – v postopku za pripustitev k vozniškemu izpitu, za vozniško dovoljenje in za izdajo ter podaljšanje veljavnosti vozniškega in prometnega dovoljenja;
– dobrodelne in invalidske organizacije ter organizacije za samopomoč – za dokumente in dejanja v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljene;
– društva, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu – za dokumente in dejanja v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti, ki so v javnem interesu;
– taksni zavezanci – posamezniki v slabih premoženjskih razmerah (med te zakon uvršča tudi – prejemnike nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb).

Za določene zadeve pa se taksa ne obračuna, in sicer za:
– dokumente in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja;
– dokumente in dejanja za uveljavitev socialno-varstvenih pravic;
– dokumente in dejanja v postopku za uveljavitev pravic, ki so z zakonom priznane invalidom, vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja.

Kdo je oproščen plačila RTV prispevka?

Plačila RTV prispevka so oproščeni :
– invalidi s 100% telesno okvaro,
– invalidi z manj kot 100% telesno okvaro, če jim je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo,
– osebe, ki so trajno izgubile sluh,
– ustanove za varstvo otrok, šole, bolnišnice, domovi za ostarele, invalidske organizacije in invalidske delavnice,
– diplomatska predstavništva.
Upravičenci oprostitev plačila prispevka uveljavljajo le na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma odločbe ali sklepa drugega pristojnega organa, ki odloča o stopnji in vrsti invalidnosti.

Kaj pa turizem?

V zdraviliščih, hotelih ipd. se lahko uveljavlja oprostitev plačila turistične takse, in sicer na podlagi članske izkaznice, iz katere je razvidno članstvo v društvu – invalidski organizaciji, ali na podlagi zdravniške napotnice v zdraviliščih.

Kaj je invalidska pokojnina?

Pravica do invalidske pokojnine je pogojena z obstojem invalidnosti zavarovanca in nekaterih drugih pogojev, določenih v zakonu. Obstoj invalidnosti ugotavlja invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na katero vas napoti vaš osebni zdravnik.
Invalidnost vam bo podana, če se vam je, zaradi nastalih sprememb v zdravstvenem stanju, ugotovljenih po zakonu, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zmanjšala zmožnost za:
• zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma
• poklicno napredovanje.

Med vzroke za nastanek invalidnosti se štejejo:
• poškodba pri delu,
• poklicna bolezen,
• bolezen,
• poškodba izven dela.

Invalidska komisija vas kot njihovega zavarovanca, pri katerem je podana invalidnost, glede na preostalo delovno zmožnost razporedi v eno od naslednjih treh kategorij:

• I. kategorijo:
o če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali
o če je pri njem podana poklicna invalidnost, zavarovanec pa nima več preostale delovne zmožnosti;

• II. kategorijo:
o če je njegova delovna zmožnost za delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen, pa tudi vsa tista dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo zmanjšana za 50% ali več;

• III. kategorijo:
o če z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa določeno delo opravlja vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma
o če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana najmanj za 50% ali
o če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen.
Preostala delovna zmožnost, ki se ugotavlja le v primeru, če je zavarovanec invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, je podana:

• če lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ustreznem njegovi strokovni izobrazbi ali usposobljenosti, ali

• če se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu ali

• če lahko določeno delo opravlja vsaj s polovičnim delovnim časom.

Pogoji za pridobitev pravice
A. Obstoj invalidnosti
Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala:
• invalidnost I. kategorije;
• invalidnost II. kategorije, če brez poklicne rehabilitacije ni zmožen za drugo ustrezno delo, leta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let;
• invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je moški že dopolnil 63 let oziroma ženska 61 starosti.
B. Drugi pogoji
V primeru nastanka invalidnosti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni imate pravico pridobiti pravico do invalidske pokojnine ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, v primeru nastanka invalidnosti zaradi posledic bolezni ali poškodbe izven dela pa le, če imate dopolnjeno predpisano pokojninsko dobo.
Če je invalidnost nastala pred dopolnjenim 21. letom starosti, se pravica do invalidske pokojnine pridobi, če ste:
• ob nastanku invalidnosti vključeni v obvezno zavarovanje, ali
• ste dopolnili najmanj tri mesece zavarovalne dobe.

Več o odmeri in višini, ter ostalih individualnih vprašanjih o invalidski pokojnini lahko izveste na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje http://www.zpiz.si/ ali na telefonski številki njihove centralne informacijske službe 01/474 51 00.

Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo

Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, ki ga lahko po zakonu pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Namenjen je poplačilu stroškov dela, ki jih ima upravičenec, ker zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč.

Pogoji za pridobitev pravice
Pravica do dajatve je pogojena z določenim statusom osebe, ki ga določi izvedenška komisija zavoda.
a.) Statusni pogoj
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko pridobite, če imate stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ste:
• uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine,
• slepi ali slabovidni zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali pričeli opravljati samostojno poklicno dejavnost,
• zavarovanec, ki je oslepel ali postal slaboviden v času trajanja delovnega razmerja ali opravljanja samostojne poklicne dejavnosti,
• oseba, ki je v času uživanja pokojnine oslepela,
• slepi in ste zdravstveno zavarovani po drugem zavarovancu zavoda oziroma po upokojencu,
• nepokretni zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70%, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa.
Zmanjšana zmožnost premikanja za najmanj 70% je podana pri:
• vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih okončin vezani na invalidski voziček,
• zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski voziček,
• zavarovancih, ki zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze)z opornimi aparati premikajo s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore,
• zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali palic,
• zavarovancih s podkolenskimi in nadkolenskimi amputacijami okončin, pri katerih ni mogoča aplikacija protez in so trajno vezani na invalidski voziček,
• zavarovancih z živčnomišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišičnega gibalnega sistema, da ni več mogoče samostojno premikanje v prostoru, brez pomoči tuje osebe,
• zavarovancih z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s krni neprimernimi za aplikacijo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih).

Več o osnovi za odmero in višini, ter ostalih individualnih vprašanjih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo lahko izveste na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje http://www.zpiz.si/ ali na telefonski številki njihove centralne informacijske službe 01/474 51 00.

Pravica do varstvenega dodatka

Varstveni dodatek je mesečna denarna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se upravičencu izplačuje skupaj s pokojnino. Namenjena je zagotovitvi večje materialne in socialne varnosti prejemnika nizke pokojnine, če ta za priznanje take pravice izpolnjuje predpisane pogoje.
Varstveni dodatek ni samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Pogoji za pridobitev varstvenega dodatka
Za pridobitev pravice do varstvenega dodatka morate kot uživalec starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine sočasno izpolnjevati naslednje pogoje:
• imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
• vaša pokojnina ne dosega osnove za odmero dodatnih pravic
• da skupaj z družinskimi člani nimate drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje in
• da vaše premoženje in premoženje družinskih članov, s katerimi živite v skupnem gospodinjstvu, ne presega določenega cenzusa.
Kot uživalec predčasne pokojnine nimate pravice do varstvenega dodatka v času, v katerem se vam izplačuje zmanjšana pokojnina zaradi predčasnega odhoda v pokoj!

Koliko znaša osnova za odmero dodatnih pravic in kdo so upravičenci do varstvenega dodatka?
Osnova za odmero dodatnih pravic znaša od 1. februarj 2004 dalje 81.953,52 SIT. Njena višina se spreminja ob vsakokratni spremembi višine pokojnin. Uživalec pokojnine, ki dobiva nižji znesek pokojnine od osnove za odmero dodatnih pravic, je potencialni upravičenec do varstvenega dodatka.

Več o pravici do varstvenega dodatka in ostalih individualnih vprašanjih lahko izveste na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje http://www.zpiz.si/ ali na telefonski številki njihove centralne informacijske službe 01/474 51 00.

Pravica do invalidnine za telesno okvaro

Invalidnina je mesečna denarna dajatev, ki jo lahko pridobite kot zavarovanec ali uživalec pokojnine zaradi telesne okvare, nastale med zavarovanjem ali v času uživanja pokojnine.
Telesna okvara je podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne.
Vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine in odstotke teh okvar določi minister, pristojen za delo, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo.

Pogoji za pridobitev pravice
Za pridobitev pravice do invalidnine morajo biti načeloma izpolnjeni naslednji trije pogoji:
a. da gre pri zavarovancu ali uživalcu pokojnine za določeno vrsto in stopnjo telesne okvare,
b. da je ta okvara nastala med zavarovanjem ali uživanjem pokojnine in
c. da upravičenec ob njenem nastanku izpolnjuje pokojninsko dobo, potrebno za pridobitev invalidske pokojnine. Tega pogoja ni potrebno izpolnjevati, če je telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ali je nastala v času uživanja starostne ali invalidske pokojnine!
a.) Vrste telesnih okvar
Telesne okvare so razvrščene glede na njihovo težo v osem stopenj. Najnižja osma stopnja je 30%, najvišja prva stopnja pa 100% telesna okvara.
Če je telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zadošča za pridobitev pravice do invalidnine 30% telesna okvara. V primeru, da je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pa mora obstajati najmanj 50% telesna okvara.
Obstoj telesne okvare in njen vzrok ugotavlja invalidska komisija ali drug izvedenec Zavoda.
b.) Nastanek telesne okvare
Invalidnino je možno praviloma pridobiti le za telesno okvaro, nastalo v času trajanja zavarovanja ali uživanja starostne ali invalidske pokojnine.
Izjema velja za telesno okvaro, nastalo pred vključitvijo v obvezno zavarovanje, ki se je med trajanjem zavarovanja poslabšala. Zavarovancu pa v takem primeru pripada invalidnina le za telesno okvaro, ki jo predstavlja poslabšanje.

Več o osnovi za odmero in višini, ter ostalih individualnih vprašanjih o pravici do invalidnine za telesno okvaro lahko izveste na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje http://www.zpiz.si/ ali na telefonski številki njihove centralne informacijske službe 01/474 51 00.

Katere posebne pravice za invalide določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)?

Pravice na podlagi invalidnosti, so:
– pravica do poklicne rehabilitacije
– pravica do premestitve in nadomestila
– pravica do dela s skrajšanim delovnim časom in delna invalidska pokojnina
– pravica do invalidske pokojnine
– pravica do nadomestila za invalidnost
– pravica do dodatka za pomoč in postrežbo
– pravica do invalidnine

Pravice so namenjene izključno zavarovancem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v primeru pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pa tudi uživalcem starostne, invalidske ali družinske pokojnine.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da je invalidnost pri posamezniku podana, če ima zavarovanec zaradi sprememb v zdravstvenem stanju zmanjšano zmožnost, da si zagotovi oziroma ohrani delovno mesto in da poklicno napreduje. Pri tem morajo biti spremembe v zdravstvenem stanju takšne, da jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali medicinsko rehabilitacijo. Zakon razločuje vzroke za nastanek invalidnosti, od katerih je odvisen obseg posamezne pravice. Večji obseg je predviden pri nastanku invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, manjši pa pri invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Tu obravnavamo določila, ki se nanašajo na invalidnost kot posledico bolezni, ki ni pogojena z delom.

ZPIZ invalidnost razvršča v tri kategorije:
· I. kategorija – če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti;
· II. kategorija – če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50% ali več;
· III. kategorija – če zavarovanec z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu na katerega je razporejen.
Za ugotavljanje kategorije invalidnosti je poleg definicije svojega poklica pomembna tudi definicija preostale delovne zmožnosti:
Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen (delo, ki ga opravlja), kakor tudi vsa druga dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela.
Preostala delovna zmožnost je podana, če zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti, ali če se s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu, ali če lahko opravlja določeno delo vsaj polovico polnega delovnega časa.
Drugo delovno mesto je delovno mesto, na katerem zavarovanec lahko dela glede na svojo preostalo delovno zmožnost. Ustrezati mora zavarovančevemu zdravstvenemu stanju oziroma naravi spremembe v njegovem zdravstvenem stanju, saj invalidnosti ne sme poslabšati. Izbira drugega delovnega mesta je odvisna zlasti od:
· ocene preostale delovne zmožnosti,
· zavarovančeve splošne in strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj, osebnih lastnosti, pripravljenosti za določeno delo,
· delovnih razmer pri delodajalcu, opremljenosti delovnega mesta in ustreznosti delovnega okolja.
Če se zavarovanec pred premestitvijo usposobi s poklicno rehabilitacijo za drugo delo, potem je to tisto delovno mesto, ki šteje za ustrezno delovno mesto.

Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec pod pogoji, da:
– je pri njem ugotovljena II. kategorija invalidnosti,
– na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti in
– se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas.

S poklicno rehabilitacijo se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, ki ustreza njegovim zmožnostim, oziroma se mu za opravljanje istega poklica ali dela prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki. Zavarovanec, ki pridobi pravico do poklicne rehabilitacije se je dolžan usposabljati za ustrezno delo, tako kot se določi v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ki jo sklenejo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanec in delodajalec ali Zavod za zaposlovanje. Če je za poklicno rehabilitacijo, zaposlitev ali razporeditev invalida na drugo ustrezno delovno mesto potrebna prilagoditev prostorov in delovnih sredstev, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delno ali v celoti krije stroške prilagoditve.

Poklicna rehabilitacija se izvede z izobraževanjem ali s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu. Stroške poklicne rehabilitacije krije zavod. Zavarovanec in izvajalec poklicne rehabilitacije morata zavodu poročati o poteku rehabilitacije najmanj vsakih šest mesecev.

V zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije pripada zavarovancu nadomestilo, in sicer:
– od pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije do njenega zaključka znaša nadomestilo 100% invalidske pokojnine, ki bi mu bila odmerjena na dan nastanka invalidnosti;
– če se usposablja ob delu, od nastopa usposabljanja do zaključka poklicne rehabilitacije, 40% invalidske pokojnine, ki bi mu bila odmerjena na dan nastanka invalidnosti;
– od zaključka poklicne rehabilitacije do pričetka dela na novem (ustreznem) delovnem mestu nadomestilo v višini 100% invalidske pokojnine, ki bi mu bila odmerjena na dan nastanka invalidnosti, po pričetku dela na novem delovnem mestu pa v višini 20% te pokojnine;
– če je zavarovancu prenehalo delovno razmerje, ker mu delodajalec ne more zagotoviti drugega ustreznega dela, ali če gre za zavarovanca, ki je samozaposlen, kmet ali brezposelna oseba, ima po končani poklicni rehabilitaciji oziroma po prenehanju delovnega razmerja pravico do nadomestila v višini 80% invalidske pokojnine, ki bi mu bila odmerjena na dan nastanka invalidnosti. Nadomestilo se izplačuje do nastopa nove zaposlitve, po njej pa ima pravico do nadomestila v višini 20% te pokojnine.

Zavarovanec izgubi pravico do nadomestila, če v 15 dneh po vročitvi pogodbe o poklicni rehabilitaciji te pogodbe ne podpiše, če iz neopravičenih razlogov ne nastopi poklicne rehabilitacije ali je ne konča v dogovorjenem roku, če ne izpolnjuje obveznosti, ki jih je prevzel s pogodbo o poklicni rehabilitaciji in če ne nastopi ustreznega dela, ki mu je bilo zagotovljeno.

Pravica do premestitve in nadomestila je pravica zavarovanca (delavca), da je prerazporejen na ustreznejše delovno mesto, če dosedanjega dela zaradi invalidnosti ne more več opravljati. To pravico zavarovanec pridobi:
– če je opravil poklicno rehabilitacijo, s katero se je usposobil za drugo ustrezno delo,
– če je pri njem nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 50. letu starosti ali
– če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% oziroma če še lahko dela v svojem poklicu, ampak ne na dosedanjem delovnem mestu.

Pravico do premestitve mora zagotoviti delodajalec, pri katerem je invalid zaposlen. Pri tem mora upoštevati mnenje invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti, njegovo strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost. V tem primeru mora delodajalec delavcu-invalidu odpovedati pogodbo o zaposlitvi na dosedanjem delovnem mestu in mu hkrati ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu. Če invalid odkloni sklenitev nove pogodbe v roku 30 dni od prejema ponudbe nove pogodbe, mu delovno razmerje preneha, izgubi pa pravico do odpravnine, ohrani pa pravico do minimalnega odpovednega roka. Delodajalec ni zavezan ponuditi delavcu zaposlitve na drugem ustreznem delu, če takšnega delovnega mesta iz utemeljenih razlogov ne more zagotoviti. Utemeljenost teh razlogov presodi posebna komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.