Projekt darovalec
Projekt je ena izmed strokovnih dejavnosti, s katerimi želimo povečati pripravljenost ljudi za darovanje po smrti. To je zelo občutljivo področje, saj sega globoko v plasti medsebojnih odnosov.
Darovanje organov lahko povezujemo z obdarovanjem nam najdražjih ali celo samemu sebi, če se zavedamo, da nam bo kaka druga oseba prav tako pomagala z darovanjem organov, če bomo to potrebovali.
Zdravljenje s presaditvijo organov in tkiv
To je sodoben način zdravljenja in vse več bolnikov takšen način zdravljenja potrebuje in pričakuje. Zato smo kot država dolžni razvijati vse strokovne postopke, ki omogočajo večjo razpoložljivost organov in tkiv za presaditev. Transplantacijska dejavnost je v Sloveniji zelo dobro organizirana, če jo primerjamo s številnimi drugimi evropskimi državami. Pravno-etični vidiki te dejavnosti so opredeljeni v zakonu o odvzemu delov človeškega telesa iz leta 2000. Organizacijski in strokovni razvoj posameznih področij transplantacijske dejavnosti pa opredeljuje organizacijska shema delovanja na nacionalni ravni. Postopke opredeljujejo številni podzakonski akti.
Slovenija transplant
Vse naštete vidike te dejavnosti uravnava in usklajuje Zavod za presaditve organov in tkiv –Slovenija transplant. Naloge in tudi pooblastila za delovanje tega Zavoda opredeljuje zakon o odvzemu delov človeškega telesa za namen zdravljenja. Bistvena značilnost v organizaciji Slovenijatransplanta je, da je pri svojem izvajanju tesno povezan s praktičnim delom in da sodelujejo v najvišjih strokovnih organih vsi odgovorni strokovnjaki transplantacijskega in donorskih centrov. Pri Slovenijatransplantu se usklajujejo tudi smeri razvoja transplantacijske medicine in koncept načina dela na nacionalni ravni.
Eurotransplant
Za razvoj transplantacijske dejavnosti v Sloveniji je pomembno tudi mednarodno povezovanje. Povezava pri izmenjavi organov in tkiv poteka s pomočjo srednjeevropske organizacije Eurotransplant, ki ima na tem področju že več kot 30-letno tradicijo. Bistvo te povezave je, da lahko za vsak darovani organ poiščemo najboljšega prejemnika in da lahko vsaka država presadi svojim bolnikom le toliko organov, kot jih je bilo pridobljenih v matični deželi. Velja pravilo, da pri pridobivanju organov in tkiv vsaka država skrbi za svoje državljane. Če katerega organa ne moremo uporabiti ali pa kakšen organ potrebujemo, izmenjava poteka s pomočjo Eurotransplanta. Pri tem velja omeniti recipročnost: toliko organov, kot jih neka država članica pridobi iz mreže Eurotransplanta, jih v to mrežo tudi odda.
Darovanje organov in tkiv
Darovanje organov in tkiv je za razvoj in izvajanje transplantacijske dejavnosti nujna osnova, ki jo moramo razvijati po sodobnih strokovnih merilih. Letos smo v Sloveniji uvedli možnost opredelitve za posmrtno darovanje in zapis te opredelitve na kartico zdravstvenega zavarovanja ter ob tem različnim javnostim predstavili postopke darovanja organov in tkiv. S tem smo izboljšali pridobivanje organov in tkiv za naše bolnike.
V Sloveniji doslej nismo sistematično zbirali podatkov o opredeljenih darovalcih organov, torej o ljudeh, ki se že za časa svojega življenja odločijo za darovanje svojih organov po smrti. Ker pa je za uspešno presaditev organov od umrlega darovalca ključnega pomena njihova zadostna prekrvitev, je treba po smrti darovalca čim prej urediti vse pogoje za odvzem organov. Prav zato je tako pomembno, da imajo zdravniki podatek, ali se je človek za darovanje svojih organov opredelil že za časa svojega življenja, takoj na voljo. Na ta način lahko pridobimo dragocen čas, ki bo drugemu človeku poklonil življenje.
Zapis na kartico zdravstvenega zavarovanja
Vsakdo, ki želi postati darovalec, bo lahko svojo odločitev že jeseni izrazil pri pooblaščeni osebi na prijavnih mestih v osnovni zdravstveni mreži in lekarnah kjerkoli v Sloveniji, pa tudi pri področnih enotah Rdečega križa in Karitas. Izpolnil bo poseben obrazec, pristopno izjavo, ob tem pa se bo moral identificirati z osebnim dokumentom. Pooblaščena oseba bo vse zbrane pristopne izjave s priporočeno pošiljko poslala Slovenijatransplantu. Tam bodo pristopne izjave vnesli v posebno aplikacijo, ki je povezana z evidenco podatkov v centralnem računalniku ZZZS. Na podlagi zapisa iz evidence podatkov se bo potem opredelitev vpisala na kartico zdravstvenega zavarovanja, in sicer ob naslednjem potrjevanju na samopostrežnem terminalu. Darovalec ima vedno vso pravico, da svojo prvotno odločitev o posmrtnem darovanju organov tudi prekliče.
Dostop do podatka o izraženi volji
Podatek o opredelitvi bo zapisan v čipu kartice zdravstvenega zavarovanja. Zapis bo ostal neviden in tajen do smrti, po njej pa bodo preverjali ta podatek samo v primeru, če bo iz okoliščin vidno, da bi bilo darovanje organov in tkiv možno. Podatki iz kartice o opredelitvi bodo dostopni izključno pooblaščenim zdravnikom, odgovornim za to dejavnost. Ti bodo lahko prebrali podatek s posebno profesionalno kartico s posebnimi pristopnimi pravicami, čitalnikom in posebnim programom. Podatek o tem, ali je nekdo darovalec ali ne, bo odgovorni zdravnik-bolnišnični koordinator lahko ugotavljal šele takrat, ko ga bodo iz centra za intenzivno terapijo obvestili, da je pri nekom ugotovljena možganska smrt. Če bo bolnišnični koordinator ugotovil, da je umrla oseba darovalec, bo lahko stekel postopek za odvzem in presaditev organov, v nasprotnem primeru se bo pogovoril s sorodniki umrlega, ki bodo poseg dovolili ali pa preprečili.
Prim. Danica Avsec, dr. med.,
direktorica Zavoda za presaditve organov in tkiv – Slovenija transplant
Celoten tekst povzet z spletne strani Slovenija transplanta, na kateri lahko izveste še več o darovanju organov in transplantacijah.